Zanzibar na kratko

Površina: 2332 kvadratnih kilometrov

Glavno mesto: Zanzibar City (staro mesto je Stone Town)

Ljudje: 1,1 milijon

Jezik: KiSwahili, povsod govorijo angleško

Valuta: tanzanijski šiling

Časovni pas: Slovenija + 2 uri poleti in 3 ure pozimi

Vere: prevladuje muslimanska

 

O naravi in površju

Bujni so predvsem obalni gozdovi, kjer večinoma prebivajo majhne živali, ptice in metulji. Velikih živali ni, gozdovi so polni opic, antilop in divjih svinj. Zanimiv je zanzibarski leopard, ki je endemična vrsta, žal na robu izumrtja. Večina še preostale divjine je zavarovane pod okriljem rezervata Jozani Chwaka in Bay National Park.

 

Zanzibar, kdaj na pot

Zanzibar je par stopinj južno od Ekvatorja in uživa tropsko klimo, ki je vlažna in topla. Če bi se radi izognili dežju, ne potujte od marca do konca maja in ponovno v novembru. Najvišja turistična sezona je v suhi in topli dobi od decembra do februarja.

 

Od junija do oktobra je nekoliko hladneje in suho, vendar so temperature še vedno visoke, zato je to dober čas za obisk.

 

Potapljate se lahko preko celega leta, vidljivost pa je slabša od marca do maja.

 

Zanzibar, ljudje

Arabski vpliv na Zanzibarju in otoku Pemba se odraža predvsem v ljudeh, ki imajo korenine v arabskem svetu, na Komorskih otokih in v Afriki. V urbanih predelih so opazne manjšine iz Azije, nekaj je tudi Evropejcev. Ljudje se močno zavedajo svojega porekla, saj prihajajo iz različnih plemen.

Prevladuje muslimanska vera, govorijo pa večinoma swahili, tako kot na obali vzhodne Afrike.

 

Zanzibar, kulinarika

Kuhinja je prav tako pisana kot prebivalci Zanzibarja. Okušali boste Afriko, Arabijo, Portugalsko, Indijo in Kitajsko. Neštete začimbe v kombinaciji s svežo zelenjavo, ribami in sadjem so pravi raj za brbončice.

 

Zanzibar, zgodovina

Zanzibar je poseljen že 20.000 let, prava zgodovina pa se začenja s trgovskimi potmi med arabskim svetom, Indijo in Afriko. Unguja je pomenila varno pristanišče, zato so se tu naselili arabski trgovci, zrasla je prva mošeja na južni polobli.

 

V dobi odkrivanj sveta so se Zanzibarja polastili Portugalci in ga obvladovali kar 200 let. Za njimi je upravljanje prevzel sultanat Oman. Zrasle so plantaže začimb. Trgovali so tudi s slonovino, cvetela je trgovina s sužnji.

 

Leta 1890 Zanzibar pride pod britanski protektorat, kar povzroči lokalno vojno med Britanci in Arabci. Otoki se osvobodijo leta 1963, vendar kmalu za tem izbruhne revolucija, v kateri umre na tisoče Indijcev in Arabcev, rezultat pa je Republika Zanzibar in Pemba. Kmalu postane del Tanzanije, vendar Zanzibar obdrži delno avtonomijo.

 

Stone Town

Med obiskom Zanzibarja nikar ne zamudite sprehoda po starodavnih ulicah starega Stonw Towna, glavnega mesta otoka. Na vsakem vogalu vas čaka nekaj vznemirljivega-kamniti trg, ki ga napaja pesem iz bližnje mošeje, pisana tržnica s košarami dišečih začimb in pravkar ulovljenimi ribami. Večina življenja se odvija na ulici, zato je staro mesto kot muzej v malem.

 

Zanzibar, nakupovanje

Z Zanzibarja ni težko prinesti daril za prijatelje. Po glavnem mestu so neštete trgovinie, ki se imenujejo Dukas in prodajajo vse od vsakdanjih potrebščin, goriva, do ročno izdelanih tradicionalnih glasbil in tkanin. Veliko je tudi starinarnic, kjer najdete zanimive izdelke, kot so keramične posode iz kolonialne dobe stare 50 – 60 let in več. Kokosovo masažno olje z limoninimi ekstrakti, milo z okusom pomaranč in ostali lokalni izdelki, začimbe – vse si boste zaželeli nesti domov.

 

Zanzibar, etiketa

Navada je, da se preden vstopite v hišo, sezujete, to velja tudi za nekatere arabske restavracije. Čevlje morate tudi sezuti, če vstopite v mošejo (to velja samo za moške, saj ženske tu nimajo dovoljenega vstopa). Vzemite dežnik ali palerino, če potujete od oktobra do januarja ali od marca do junija. Obleka naj bo lahka, zračna, ko ste v mestu, imejte pokrita ramena in kolena. Mini krila in majice brez rokavov so žaljive za lokalno prebivalstvo.

Predno fotografirate domačine, jih vprašajte za dovoljenje. Na ulicah vas bodo ustavljali domačini in ponujali vse mogoče. Zavedati se morate, da je vse plačljivo, najbolj pametno jih je prijazno, a odločno zavrniti. Domačini pa so sicer prijazni in gostoljubni, če boste imeli z njimi potrpljenje, vas bodo hitro vzeli za svoje.

Napitnine so v navadi. Na recepciji hotela vprašajte če imajo škatlo za napitnine. V tem primeru ob koncu potovanja donirate poljubno vsoto, ki jo potem razdelijo med zaposlene.

 

 

 

 

 

Pred potjo

Swahili je tu glavni jezik, vendar se ljudje in trgovci v turističnem sektorju zelo dobro znajdejo tudi z angleščino. Predvsem obvladajo izraz "How much?" Muslimani sicer uporabljajo tudi arabščino in jo boste slišali tu in tam na ulicah, poleg indijskega jezika. In ne biti presenečeni, ko vam lokalci rečejo "Ciao, como va?" – tu je namreč izredno veliko italijanskih turistov.

 

V zadnjih letih se je Zanzibar zelo odprl zunanjemu svetu. Posledično se zato tu vidijo spremembe v pravilih za turiste in v tečajnih listah. Pred nekaj leti so morali turisti skoraj vse plačevati v dolarjih. Danes lahko celo izhodne državne takse plačate z drugimi valutami. Je pa tu še vedno vladar dolar in tega le imejte shranjenega za vsak primer. Lahko pa seveda plačujete tudi v lokalni valuti Tshillings (tanzanijski šilingi).

 

Več lokalnih bolnišnic se nahaja v glavnem mestu, vendar se turisti vedno obrnejo na Zanzibar Medical and Diagnostic Centre. Ko potujete v Vzhodno Afriko, je vedno pred odhodom priporočljiv obisk pri zdravniku. Vročina in glavobol so lahko znaki malarije. Svetujemo tudi sredstva proti komarjem in močna zaščitna sredstva za sonce.

 

Lokalna elektrika je tu, kot v Angliji 220/230, ampak je nezanesljiva.

 

Vsi obiskovalci potrebujejo vizo in veljaven potni list. Dobite jo lahko od Tanzanian Mission office v vaši državi oziroma na meji pred vstopom v državo. Za vsak slučaj pred odhodom preverite informacijo na svojem ministrstvu za zunanje zadeve.

 

Kriminal je na Zanzibarju v porastu. Droge in kraje postajajo realnost tudi v Stone Townu. Kot velja povsod po svetu, ne razkazujte svojih dragocenosti, oziroma jih raje pustite doma. Ponoči ne hodite sami po temnih in samotnih ulicah. Nihče vas ne bo poskusil oropati na trgu, polnem ljudi, razen če jim delo sami olajšate.

 

Kako po otoku:

Javni prevoz sestavljajo mini busi in taksiji, ki jih lahko tudi najamete za cel dan, vendar se dogovorite za ceno v naprej. Možno je seveda tudi najeti motor ali avto, v tem primeru boste potrebovali naše in mednarodno vozniško dovoljenje, kupite pa lahko tudi lokalnega. Na cestah so pogoste policijsne kontrole, ki so sicer prijazne, pogosto pa želijo kaj zaračunati. Ponavadi odnehajo takoj, ko zavrnete plačilo.